MBA programi so ameriška kreacija
Objavljeno: torek, 25.4.2006
Z Ronom Alsopom, urednikom in novinarjem pri časopisu Wall Stret Journal ter avtorjem raziskave The Wall Street Journal/Harris Interactive Business-School Survey, smo se pogovarjali o MBA programih v ZDA in Evropi.
M.D.: Ste avtor uspešnice, imenovane The Wall Street Journal Guide to the Top Business Schools. Lahko knjigo predstavite našim bralcem?
R. Alsop: "Knjiga, ki je izšla lani jeseni, prikazuje rezultate naših letnih raziskav in uvrstitve MBA programov na naše lestvice. Knjiga vključuje podrobnejše podatke o posameznih šolah ter seznam šol, ki jih kadroviki/rekruterji iz podjetij uvrščajo na vrh med posameznimi akademskimi strokami, kot so recimo finance, IT in operacijski menedžment. Kot dodatek sem napisal več esejev o pomembnih vprašanjih, kot npr.: kako naj šole na MBA programe privabijo več žensk; o težavah, s katerimi se srečujejo tuji študenti na šolah v ZDA in kako težko po študiju pridejo do službe; o izzivih, ki jih prinaša učenje MBA študentov; o etiki ter o trendih pri vpisovanju na različne MBA programe."
M.D.: Kako se lahko MBA program uvrsti na vašo lestvico? Kaj potrebuje?
R. Alsop: "Za uvrstitev na lestvico The Wall Street Journal/Harris Interactive korporacijskih kadrovikov/rekruterjev mora biti poslovna šola akreditirana in vsako leto imeti vsaj 50 diplomantov na enoletnem MBA programu. Če izpolnjuje te kriterije, se obrnemo na rekruterje, ki šolo ocenijo na osnovi dvajsetih kriterijev, kot so komunikacijske sposobnosti študentov, njihova sposobnost za timsko delo, njihove analitične sposobnosti, pa tudi kvaliteta učiteljev in kariernih centrov. Če šolo oceni vsaj 20 rekruterjev, dobi končno oceno in se uvrsti na lestvico. Mednarodne šole morajo zadostiti še dodatnemu kriteriju – rekruterji, ki šolo ocenjujejo, morajo prihajati iz vsaj štirih držav."
M.D.: Kakšne pogoje je potrebno izpolniti, da postaneš študent na kateri izmed najboljših poslovnih šol?
R. Alsop: "Pomemben je rezultat na testu GMAT (Graduate Management Admission Test), pri katerem študenti najboljših šol dosegajo povprečje 700 točk od 800 možnih. Upoštevata se kvantiteta in kvaliteta dosedanjih delovnih izkušenj, saj ponavadi šole zahtevajo štiri do pet let izkušenj. Zanima jih vodenje projektov, predvsem tistih v službi, vrednost pa imajo tudi drugi, ponavadi dobrodelni projekti. Pomemben faktor je tudi kvaliteta esejev, priloženih prošnjam. Z eseji prihodnji študentje izkazujejo svojo premišljenost in spretnost z besedami, izdajajo pa tudi osebnost posameznika in njegovo strast ter predanost. Zadnji test so intervjuji, na katerih šole iščejo študente, ki ustrezajo njihovi kulturi. Pred vpisom je dobro, da študentje preučijo, ali ustrezajo določenemu okolju. Na nekaterih šolah vlada velika kolegialnost. Študentje, ki so bolj nagnjeni k tekmovalnosti, se navadno na takih šolah ne znajdejo. Seveda velja tudi obratno."
M.D.: Koliko so diplomanti MBA dandanes vredni na trgu? So najboljše šole vredne 100.000 dolarjev?
R. Alsop: "Ta vprašanja si postavlja večina kandidatov, saj šolnine ter ostali stroški še vedno rastejo. Trg dela se tudi v ZDA, kjer je bil še posebej šibak, počasi izboljšuje. To pomeni več možnosti za zaposlitev ter višje plače. Rekruterji sicer ne ponujajo več zelo radodarnih, prav razsipniških plačilnih paketov, kot je to bil primer v času tehnološkega booma, a so radodarnejši kot še pred nekaj leti. Iz elitnih šol, kot so IMD iz Švice, Insead iz Francije, London Business School iz Anglije in Stanford University iz ZDA, poročajo o povprečnih plačah svojih diplomantov, ki se gibljejo okrog 100.000 dolarjev, ne vključujejo pa še dodatnih plačil ob podpisu pogodb o zaposlitvi, ki ponavadi znašajo od 15.000 do 25.000 dolarjev. Za študente teh šol se investicija v izobrazbo kaj hitro poplača. Študenti šol, kjer so povprečne plače po diplomi nižje, naj razmišljajo o daljšem obdobju, v katerem se bo investicija poplačala. Prav zato se je v preteklih letih veliko študentov odločilo za šolanje ob delu, saj si niso mogli privoščiti izpada dohodka. Ta denarni tok, večkrat kombiniran s pomočjo za šolanje s strani delodajalcev, jim je pomagal premagati težave, ki so tako nastale. Je pa na drugi strani dejstvo tudi to, da diplome programov, ki jih lahko obiskuješ ob delu (part time), niso tako cenjene kot tako imenovane 'full time' diplome, kar pomeni, da z njimi ni možno pričakovati takojšnjega napredovanja in visokega povišanja plače."
M.D.: Obstaja teza, ki pravi, da so diplomanti MBA stroji brez morale in etike. Kaj menite?
R. Alsop: "Takšni občutki so razumljivi. Sploh če pogledamo dejstvo, da so nekateri izmed vodilnih, zapletenih v največje podjetniške prevare v preteklosti, svoje MBA diplome opravili na najboljših šolah. Kot kaže, pa so ti škandali šole opozorili na to, da morajo več časa posvetiti etiki in družbeni odgovornosti. Zato smo lahko bili v preteklih treh letih priča valu novih programov s takšnimi vsebinami. Nekatere šole dodajajo nove smeri, ki so namenjene samo temu področju, nekatere druge pa to področje vključujejo v predmete, kot so finance, marketing in računovodstvo. Čeprav nekateri akademiki dvomijo, da se lahko MBA-jevci med šolanjem v svojih poznih dvajsetih ali na začetku tridesetih o morali in etiki še kaj naučijo, se jih večina strinja, da nikoli ni prepozno za sprejemanje pozitivnih načel. Čeprav MBA program nekomu ne more spremeniti karakterja, pa lahko študentom predstavi moralne dileme, s katerimi se bodo kasneje v, času vodenja podjetij, prav gotovo še srečali."
M.D.: Kateri so najboljši MBA programi v Evropi? Zakaj?
R. Alsop: "Lestvica The Wall Street Journal/Harris Interactive temelji na ocenah rekruterjev iz podjetij, ki zaposlujejo študente teh šol. Šole z najboljšimi ocenami v letu 2005 so: IMD, ESADE iz Španije, London Business School in Insead. IMD je dobila največ točk zaradi prejšnjih delovnih izkušenj, mednarodno primerljivega znanja ter voditeljskega potenciala svojih študentov. Šola ESADE se je uvrstila na drugo mesto predvsem zaradi komunikacijskih in osebnostnih lastnosti ter zmožnosti za delo v timu njihovih študentov. Petouvrščena London Business School je dobila največ točk zaradi analitičnih sposobnosti svojih študentov, Insead pa je deveto mesto na mednarodni lestvici zasedel zaradi analitičnih sposobnosti in strateškega razmišljanja študentov."
M.D.: So MBA programi v ZDA res veliko boljši od teh v Evropi?
R. Alsop: "MBA programi so ameriška kreacija in zato razumljeni kot standard kakovosti tudi za ostale. So pa nekatere evropske šole, kot npr. IMD in INSEAD, naredile ogromne korake in spadajo med najboljše na svetu. Največji problem evropskih šol je pomanjkanje prave blagovne znamke, s katero se lahko pohvali recimo Harvard. Nekatere med njimi si zato zelo prizadevajo dvigniti svoj imidž in privabljajo študente iz vsega sveta, tudi ZDA, svoje enoletne programe pa predstavljajo kot mnogo vrednejše od dvoletnih ameriških. Leta 2004 je 98,43% vseh ameriških državljanov, ki so opravljali test GMAT – Graduate Management Admission Test, kasneje študiralo na ameriških poslovnih šolah. Največji vzrok je prav v veliki ponudbi priznanih šol, veliko Američanov pa se boji, da rekruterji v podjetjih ne bodo dovolj priznavali njihovih evropskih diplom. Obstajajo tudi jezikovna bariera. Le redko kateri Američan govori več tujih jezikov. Čeprav je v Evropi veliko programov, kjer poteka izobraževanje v angleščini, pa se od študentov pričakuje, da se naučijo vsaj en tuj jezik."
M.D.: Lahko v naslednjih letih na vaši lestvici pričakujemo tudi šole iz Srednje in Vzhodne Evrope?
R. Alsop: "Za našo lestvico bo najpomembneje, ali bodo šole lahko privabile rekruterje iz podjetij. Najprej morajo zadostiti akreditacijskim pogojem, vsaj 50 'full-time' MBA diplomantov letno, kasneje pa dobiti vsaj 20 ocen rekruterjev. Ko bodo šole premagale te ovire, jih bomo rangirali. Težko napovem, kako visoko se bodo lahko uvrstile, saj je vse odvisno od ocen, ki jih bodo dobile s strani rekruterjev in njihove percepcije o kvaliteti šole ter študentov."
|