|
• Top karieristi

Dobri mentorji so ključni za kariero

Objavljeno: sreda, 15.10.2008

»Če nimaš dobrih mentorjev, v vloženem času veliko izgubljaš. Mislim, da bi moral vsak, ko razmišlja o razvoju svoje kariere, razmišljati tudi o dobrih mentorjih, ki bi mu lahko pri tem pomagali.« Miha Žerko, SRC.SI d.o.o., prokurist in izvršni direktor prodaje in trženja

M.D.: SRC.SI spada v samo špico slovenskih podjetij, ki se ukvarjajo s sistemsko integracijo in razvojem programske opreme. Med vaše stranke spadajo pomembne finančne ustanove, telekomunikacijska in logistična podjetja, številna gospodarska podjetja, javna podjetja in zdravstvene institucije. Kako je potekala vaša poslovna pot od začetkov do takšnega uspeha in dimenzije podjetja, kot ga imate danes. Kako se je začela kariera vašega očeta Ivana in vzporedno tudi vaša?
M. Žerko: »Podjetje je nastalo, ko je moj oče, sicer pravnik po izobrazbi, delal na SOZD-u Kemija v Ljubljani, kjer je bil član upravnega odbora, odgovoren za organizacijo – torej za kadre in takratni IT. Prišel je do ideje, da bi na enem mestu izvajali računalniške obdelave za celotno takratno kemično industrijo v skupini Kemija. Tako so leta 1987 uvozili en rabljen IBM-ov mainframe in začeli izvajati storitve za ta podjetja. Nastal je Skupni računski center oz. SRC, ki smo ga leta 1990 registrirali kot SRC d.o.o. Leta 1991 se je nato pojavila takojšnja potreba po strojni opremi in za te namene je bilo ustanovljeno podjetje SRC Computers. Leta 1996 smo ustanovili tudi SRC Info, ki se je ukvarjal še z razvojem softwarea, leta 1999 pa smo vsa tri podjetja združili v današnji SRC.SI ter se hkrati preselili na današnjo lokacijo podjetja, na Tržaško 116. Leta 2003 smo ustanovili podružnico v Beogradu, leta 2005 v Skopju ter še svoje predstavništvo v Bruslju, leta 2006 pa smo odprli še podjetje SRC.HR v Zagrebu. Danes je v naših podjetjih vse skupaj zaposlenih okoli 465 ljudi.«

M.D.: Nam lahko na kratko opišete vašo karierno pot oz. mejnike vaše uspešne delovne kariere?
M. Žerko: »Sicer moram priznati, da dejansko ne vem, ali sem jaz izbral kariero ali je ona mene (smeh). Spomnim se, ko sem bil star 7 let, da je oče prišel domov iz službe, me posedel predse in mi oznanil, da bo ustanovil računalniško podjetje.

Kot je v navadi, da se sinovi upirajo očetom, sem se v svojem dijaškem in študentskem obdobju sistematično upiral, da bi delal za SRC. Najprej sem moral sebi nekaj dokazati, da lahko sam kaj naredim. Zato sem kot dijak najprej delal v Mobitelu, to je bilo od mojega 15. leta vsakoletno počitniško delo, kjer sem lahko spoznal delovanje koncepta »customer service«, saj sem imel neposreden stik s končnimi uporabniki. Ko sem šel študirat ekonomijo, finančno smer, sem hotel iti v svojo izbrano študijsko stroko. Tako sem vsako poletje delal na Abanki v njihovi borzni hiši. Tu sem delal skozi moj celoten študij in potem sem tu opravil tudi pripravništvo. Ponudili so mi redno službo kot broker oz. borzni posrednik. Takrat me je borzno področje zelo zanimalo, pisal sem tudi članke in borzna poročila.

Od vedno pa me je zanimalo tudi delo v tujini, zato so me v tistem trenutku v SRC-u 'prepričali', naj ne grem za brokerja, temveč pridem delati k njim za leto ali dve, saj bom s tem pridobil veliko novih izkušenj, kar mi bo dobra popotnica za študij v tujini. Vztrajal sem, da bi še vedno delal na finančnem področju, zato sem se v SRC-u najprej ukvarjal z raziskavo tujih trgov za software za borzne hiše, nato kmalu prestopil v marketing, prevzel odgovornost za našo ponudbo Microsoft produktov in rešitev ter na koncu ostal v SRC-u.

Leta 2005 sem nato res odšel v tujino na poslovno šolo INSEAD, kjer sem pol leta preživel v Franciji, drugo polovico pa v Singapurju. V sklopu študija sem spoznal toliko zanimivih in čudovitih ljudi, da sem komaj prišel nazaj v Slovenijo. Rezultat tega je bil, da smo tega leta trije sošolci ustanovili svoje podjetje v Angliji, ki se ukvarja s financiranjem študijev MBA. S tem projektom smo tudi zmagali na tekmovanju v poslovnih načrtih, ki ga vsako leto organizira svetovalno podjetje Roland Berger. Sedaj to podjetje za polni čas vodita druga dva, jaz pa še vedno posredno sodelujem. Letos junija je o nas pisal celo londonski Financial Times. Na ta poslovni projekt sem še danes zelo ponosen, pred njim pa je še mnogo ovir in izzivov.

Sam sem nato prišel nazaj v Slovenijo v SRC in prevzel mesto direktorja prodaje ter trženja. To pa je bil šok. Kar naenkrat sem dobil ogromno odgovornosti na kupu - več kot 20 ljudi pod sabo. Moram priznati, da sem se moral vse, kar sem se učil na MBA, torej teoretska znanja, še enkrat na novo naučiti v praksi v SRC-u. Teorija na visokem nivoju sicer pomaga, vendar pa je treba imeti tudi izkušene mentorje. Sedaj še naprej rastemo, nabor mojih odgovornosti se je razširil in trenutno imam v ekipi okoli 40 ljudi v štirih državah. Vsako leto napredujemo, čeprav sem velikokrat tudi sam kritičen do tega, da bi lahko bili še boljši. Vsekakor je dejavnost IT poseben izziv, saj so tudi stranke vedno bolj zahtevne. Vendar pa imam rad zahtevne stranke, ker lahko le z njimi napredujemo. Rezultati takšnega dela so potem še bolj izjemni, boljši je občutek dojemanja našega doprinosa v družbi in lastnega zadovoljstva.«

M.D.: Katere so po vašem mnenju najpomembnejše lastnosti, ki jih mora imeti posameznik za uspešno poslovno kariero?
M. Žerko: »Vztrajnost, strast, samozavest, inteligenca, integriteta in pomoč dobrih mentorjev. Če nimaš dobrih mentorjev, v vloženem času veliko izgubljaš. Mislim, da bi moral vsak, ko razmišlja o razvoju svoje kariere, razmišljati tudi o dobrih mentorjih, ki bi mu lahko pri tem pomagali.«

M.D.: Skrivnost uspeha vašega podjetja zagotovo sloni tudi na dobrih kadrih in strokovnjakih, ki jih imate v SRC.SI. Kako gledate na vaše zaposlene? Kolikšen je njihov doprinos k celotnemu uspehu družbe? Kako jih motivirate in kaj jim nudite?
M. Žerko: »Mi ponujamo storitve, storitve pa delajo ljudje. Če ne bi imeli ljudi, potem kot podjetje sploh ne bi obstajali. Uspeh ali neuspeh našega podjetja je odvisen izključno od naših zaposlenih. Zato je njihov vpliv ogromen. Seveda so zraven tudi dobavitelji in partnerji, ki morajo biti čim boljši. Z njimi lahko naši zaposleni nudijo strankam odlično storitev.

Na trgu seveda poteka huda tekma, da boš dobil najboljše kadre, da jih boš zadržal in da jih boš ustrezno motiviral. Zato zaposlene poskušamo motivirati na več različnih načinov. Naš model je prijazno delovno okolje za zaposlene in za stranke. Naše športno društvo in naše zabave, naši pikniki so legendarni. Res, tako se govori okoli. Najbolj mi je v SRC-u všeč miselnost »work hard, play hard«, torej ko se dela, se dela intenzivno, in ko se zabava, se zabava intenzivno. V našem športnem društvu nudimo svojim zaposlenim izvajanje kar dvajsetih športov. Skratka, zelo se trudimo, da poskrbimo za druženje zaposlenih, da se spoznajo med seboj, tudi med različnimi oddelki. Poleg tega tudi vsako leto merimo organizacijsko klimo v podjetju, kjer izvemo prijetne in seveda tudi manj prijetne stvari. Ampak, hvala bogu. Tako jih lahko tudi rešujemo.

Poleg tega poskušamo uvesti enoten sistem finančnega nagrajevanja v podjetju in postavljanje ciljev. To je zapleten proces, ki se še razvija in s katerim jaz še nisem povsem zadovoljen. Vsekakor ga skušamo nenehno izboljševati. Veseli me tudi to, da veliko mojih sodelavcev motivira to, da se jim daje zahtevne naloge in projekte, katerih izzivi so pomemben motivator. Na primer, ko nekdo naredi nek produkt, ki ga nato druga podjetja dejansko začnejo uporabljati, je občutek, ko vedo, da so za to sami zaslužni in da je to rezultat njihovega dela, čudovit. Še posebno pomembne IT-inovacije v zdravstvu, javnih ustanovah, v bančnem sistemu, elektronske rešitve, ki jih nato porabljajo vsa podjetja ipd. Lep je občutek, ko greš npr. v neko banko in veš, da si ti zaslužen, da so v tej banki neke operacije narejene bistveno hitreje po tvoji zaslugi in da so potem ti bančni uslužbenci odrešeni večnih nadur dela, ki so jih pred tem morali nenehno izvajati. Lep je občutek, ko veš, da izboljšuješ, lahko bi rekli, svet okoli sebe. Naše plače pa so konkurenčne drugim IT-podjetjem. Dobri zaposleni so vsekakor vredni denarja. Večni izziv pa je, da nagradiš dobre in izločuješ slabe, vendar moraš vedeti, kateri so kateri.

M.D.: Kakšen je profil vaših zaposlenih? Kakšni sodelavci so pri vas najbolj zaželeni? Katere so ključne lastnosti in znanja, ki jih imajo vaši zaposleni?
M. Žerko: »Naši zaposleni so večinoma moški (smeh), žensk je približno četrtina. Povprečna starost je nekje med 30 in 40 let. Večinoma imajo končano visokošolsko izobrazbo ali več, torej imamo kar nekaj magistrov in enih pet, šest doktorjev. V glavnem so informatiki, matematiki, razni inženirji. Ti so večinoma razvojni ali sistemski inženirji. V zadnjem času imamo več tudi ekonomistov tržnikov. Tudi zato, ker podjetje raste in s tem tudi njegove podporne funkcije.

Najbolj zaželeni so zagnani in ambiciozni posamezniki, takšni, ki uživajo pri svojem delu in se dobro vklopijo v tim. Mi rabimo 'teamplayerje'. Sem pa tja je dobra tudi kakšna 'zvezda', vendar večinoma rabimo timske igralce. Poleg tega so zaželeni nekonfliktni oz. dobri, prijazni, prijetni, vendar odločni ljudje, ki stvari pripeljejo do konca. Trenutno nam najbolj manjka, recimo, projektnih vodij – ljudi, ki so pripravljeni sprejemati odgovornost.

Ključne strokovne lastnosti, ki jih zasledujemo pri zaposlenih, so seveda različne glede na profil kadra. Pri razvijalcih je to obvladovanje vseh glavnih programskih jezikov, sistemski inženirji spet pokrivajo drugi spekter. Izpostavil pa bi še eno pomembno kvalifikacijo, ki jo zasledujemo v SRC-u. To so znanja o industrijskih panogah. Npr. o bančništvu, javni upravi, ljudje, ki poznajo (in so morda od tam tudi prišli) delovanje določene panoge, trga ali niše. Da vedo, kaj rabimo, in da vedo, kako tja plasirati rešitve, na kakšen način. Na tem gradimo. Dejansko hočemo postati IT-firma z največ poslovnega znanja.«

M.D.: Kako iščete nove kadre oz. kako običajno komunicirate s trgom dela? Kaj menite o gradnji blagovne znamke delodajalca oz. employer brandinga?
M. Žerko: »Kadre iščemo prek 'headhunterjev', prek spleta, prek kariernih sejmov, IT-konferenc in zaposlitvenih portalov. Employer branding oz. blagovno znamko kot privlačnega delodajalca vsako leto intenzivno promoviramo na največji IT-konferenci pri nas, Microsoftovi NT-konferenci. Vsako leto si na njej, kjer so na kupu najboljši slovenski IT-kadri, postavimo kot enega izmed ciljev pojavljanja na tej konferenci ravno to, da se predstavimo kot dobro podjetje za delo. Tu nastopamo z našimi stojnicami, našimi predavatelji, kot tudi našimi zaposleni, ki jih peljemo na konferenco. V bistvu nas, udeležence iz našega podjetja, na vsaki konferenci kličejo kar 'srčki' (smeh).«

M.D.: Kako težko je najti dobre kadre? Kako jih zasledujete in kako jih prepoznate? Kako jih izberete? Kako vas kandidat prepriča, da je pravi človek za vaše podjetje?
M. Žerko: »Težko, a ne. Konkurence na strani delodajalcev je veliko, IT-kadra pa premalo za vse. Dandanes je zelo ugodno za posameznika, če poseduje znanja in dela kariero na področju IT. Dober IT-strokovnjak ima takoj veliko ponudb.

Na razgovoru s kandidati nikoli ne moreš stoodstotno vedeti, ali je kandidat pravi človek za zaposlitev. Kako skušamo povečati te odstotke? Najprej tako, da imamo več krogov intervjujev. V eni uri se težko izbere pravega kandidata. Lahko se, vendar več interakcij, stikov, kot jih boš imel s kandidatom, večje bodo možnosti, da ustvariš realni vtis o kandidatu. Seveda bo teh razgovorov pri kandidatu specialistu za IT manj, za menedžersko pozicijo pa je lahko teh razgovorov tudi šest ali več, če je potrebno. Poleg tega pošljemo vsakega relevantnega kandidata ali novo zaposlenega tudi na psihološko testiranje. Ti testi seveda tudi nekaj povedo, morda stvari, ki jih je kandidat skrival.

Prepriča me tisti kandidat, ki ima sposobnosti, ki jih iščem. Poleg tega moram dobiti občutek, da bo motiviran, da bo rad delal pri nas. In tretja stvar, da ne gleda samo nase, ampak da gleda stvari v širšem kontekstu – za skupno dobro podjetja, da je ekipni igralec. In pa da gleda na dolgi rok.«

M.D.: Kako pa bi vi prepričali kandidata, ki bi ga resnično želeli v svojem delovnem timu? Kako zadržite in nagrajujete vaše najboljše zaposlene?
M. Žerko: »V današnjem času se vedno pogosteje dogaja, da kandidat z redkimi znanji pride na intervju in v bistvu on odloča o zaposlitvi, ne pa delodajalec. To so ljudje, ki so očitno zelo dobri, saj imajo veliko delovnih ponudb. Zaradi tega jim ni treba avtomatično sprejeti nobene ponudbe, ampak si jo dejansko morajo želeti. Taki ljudje rabijo izzive. Verjeti morajo, da bo, če bodo prišli k tebi, to dobro zanje. Gledali bodo, ali je podjetje zdravo, ali bo značaj podjetja ustrezal njihovemu značaju in ali jim bo podjetje omogočalo izzive in projekte, kjer bodo rasli tako poklicno kot osebno.

Ko se s takšnimi osebami pogovarjam, ugotavljam, da denar sploh ni glavni dejavnik njihove odločitve. Ponudba mora biti vsekakor konkurenčna, ampak če nekdo pride k nam samo zaradi denarja, je to že slab signal za nas, definitivno. Mislim, poznam tudi take ljudi, ki so nekam šli delat zaradi denarja, vendar tam po pravilu niso dolgo ostali. Skratka, če nekdo, ki si ga želimo in ga snubimo, potem k nam ne pride, to po navadi ni zaradi denarja, ampak zaradi drugih dejavnikov oz. njegovih drugačnih želj in usmeritev. In če dobro pomislim, gre pri tem dejansko, kot da bi šlo za ljubezenski zmenek. In pri zmenkih se ve, kako to gre. Včasih si uspešen, včasih pač ne.«

M.D.: Menedžersko delo na takšnem nivoju, kot ga opravljate vi, zagotovo pušča tudi stresne posledice. Kako premaguje nabran stres?
M. Žerko: »Veliko rekreativno tečem, potujem (čeprav znajo biti tudi potovanja stresna), s prijatelji in tudi s strokovno pomočjo. Tu mislim predvsem na treninge, kot so GKTI stress management, ki te učijo, kako sam obvladovati stres. Kajti dejansko sem ga letos imel preveč, tako da se moram tega problema resno lotiti, drugače bom kaj hitro padel v to spiralo. Sedaj vem veliko več o stresu kot nekoč, tudi o tem, kako se razgrajuje kortizol in adrenalin v telesu, ko je nakopičen. Vsak dan mora iti utrip srca za pol ure nad 140. Tudi dopustov si še premalo jemljem, po navadi so krajši, do enega tedna. Lani sem si celo vzel dva tedna hkrati, kar mi je bilo zelo všeč. Daljši dopusti so zelo dobri, ker se lahko bolje odklopiš od običajne delovne rutine.«

M.D.: Kakšen je vaš življenjski moto, vaša življenjska filozofija?
M. Žerko: »Vztrajaj, odkrivaj, uživaj! Vztrajati moraš, da zaključiš stvari, da jih pripelješ do konca. Odkrivati, da konstantno iščeš nove stvari, pristope, da si radoveden. In pa znati moraš uživat v tem, drugače je vse skupaj brez veze.«

M.D.: Glede na to, da je med našimi bralci veliko kadrovikov in menedžerjev, nam lahko na kratko predstavite vaše rešitve v podporo HR-funkciji, ki ste jih razvili v vašem podjetju.
M. Žerko: »Z veseljem. Cilj SRC.SI je dejansko to, da bomo razvili rešitve za vse poslovne procese v podjetju. Tako že dlje časa tržimo in nenehno naprej razvijamo tudi poslovno rešitev za upravljanje s človeškimi viri. Enostavno smo jo poimenovali eHRM. S to rešitvijo želimo zagotavljati popolno, elektronsko podprto upravljanje vseh procesov, dejavnosti, podatkov in informacij, potrebnih za celovito in kakovostno vodenje in upravljanje človeških virov, seveda na način, da bodo rešitve ostale pregledne oz. transparentne. Ta poslovna rešitev je prvenstveno namenjena strokovnim sodelavcem v kadrovski službi, vodstvu in vodjem, vendar hkrati omogoča sodelovanje v kadrovskih procesih tudi vsem drugim zaposlenim ter pridobivanje in pregled za posameznika pomembnih informacij.

Še ena rešitev, ki je ravno tako zanimiva za strokovnjake s področja kadrovskega menedžmenta, je v zadnjem letu razvita rešitev OPLA. NET. Gre za rešitev razvito s sodobnimi orodji, ki uporabnikom, torej v tem primeru podjetjem, omogoča obračun plač prek spleta. Rešitev je nadgradnja storitve obračuna plač, ki jo za večja slovenska podjetja opravljamo že vrsto let. Bistvena prednost nove rešitve OPLA. NET je ta, da se obračun plače lahko opravi kjer koli in kadar koli. Vse, kar potrebujemo, je internetni brskalnik, rešitev pa kar sama opravi obračun po trenutno veljavni zakonodaji. Ob tem nam lahko prepustite skrb za vsa zakonska in druga določila, zagotavljanje varovanja osebnih podatkov in arhiviranje ter varnostno shranjevanje nam/drugim, kajti varnost zagotavljamo z najnovejšimi tehnologijami.«

»Rad imam zahtevne stranke, ker lahko le z njimi napredujemo.«

»Všeč mi je miselnost »work hard, play hard«, torej ko se dela, se dela intenzivno, in ko se zabava, se zabava intenzivno.«

»Lep je občutek, ko greš npr. v neko banko in veš, da si ti zaslužen, da so v tej banki neke operacije narejene bistveno hitreje po tvoji zaslugi. Lep je občutek, ko veš, da izboljšuješ, lahko bi rekli, svet okoli sebe.«