Znanja in poklici prihodnosti – s spremljanjem trendov na obetavno službeno pot
Objavljeno: četrtek, 18.9.2008
Pri poklicni odločitvi bi moralo biti osnovno vodilo »Izberi si poklic, v katerem boš užival«, kajti človek delo izvaja z veliko večjim zagonom, če ga opravlja z veseljem in zanimanjem.
Ker ogromno ljudi ne ve, kaj bi sploh počeli in kateri poklic bi izbrali, vam predstavljamo aktualne trende in trende, ki jih na zaposlitvenem področju pričakujemo v naslednjih letih. Danes ponovno in vse bolj kot formalna izobrazba stopajo v prvi plan vedenjske lastnosti in izkušnje na določenem področju. Bolj pomembno kot to, da oseba nekaj zna, je to, da se oseba znajde. Na slovenskem zaposlitvenem trgu danes primanjkuje predvsem delavcev v gradbeništvu, kovinarstvu, strojništvu in v zdravstvu, medtem ko bomo v prihodnosti pogrešali predvsem strokovnjake na področju informatike, strokovnjake na področjih zdravstva, ljudi za varovanje oseb in premoženja ter tehnične strokovnjake na področju gradbeništva in strojništva.
PREGLEDNICA PERSPEKTIVNIH POKLICEV V EU DO LETA 2020
Švicarski raziskovalni inštitut Prognos je izvedel raziskavo o poklicih, po katerih bo do leta 2020 največje povpraševanje, zaposlitev pa zanesljiva. Ker bo Slovenija sestavni del evropskega trga in se tudi naš razvoj približuje temu trgu, so te napovedi lahko koristne tudi za naše razmere.
Poklic Letna plača začetnika (EUR) Plača po desetih letih dela (EUR)
medicinska sestra 23.000 30.000
zdravnik 39.250 53.590
menedžer v bolnišnici 39.250 120.000
tržni raziskovalec 31.000 37.000 (po treh letih)
strokovnjak oglaševanja 25.000 60.000
pravni svetovalec 27.000 77.000
špediter 32.000 50.000
skladiščnik 25.000 33.000
diplomirani logistik 38.000 62.000
Elektroinženir 40.000 56.000
sistemski informatik 25.000 40.000 (po treh letih)
gospodarski inženir 40.000 120.000
programer 33.000 60.000 (po petih letih)
sistemski administrator računalništva 35.000 60.000 (po petih letih)
IT-projektni menedžer 35.000 80.000
specialist za pokojninsko zavarovanje 32.000 50.000 (po petih letih)
zavarovalniški matematik 33.000 50.000 (po štirih letih)
pozavarovalničar 43.000 80.000
kontrolor letenja 57.200 100.000
elektronik 33.000 45.000 (po petih letih)
letalski inženir 38.000 60.000
strojni inženir 42.000 60.000
podjetniški svetovalec 30.000 50.000 (po petih letih)
učitelj 30.000
revizor 43.000 80.000 (po petih letih)
*Vir: Švicarski raziskovalni inštitut Prognos – objavljeno v nemškem tedniku Focus.
Izbrati poklic, ki me veseli, ali izbrati poklic, ki ima prihodnost?
Ko se posameznik odloča za izobraževanje, na izbor poklica vpliva veliko različnih dejavnikov. V spreminjajoči se naravi dela in gospodarskih razmerah vodilo »Izberi si posel, v katerem uživaš« ne sme biti več edino vodilo, ki vpliva na poklicno izbiro. Res je, da se delo človeku manj odtujuje, če ga opravlja z veseljem in zanimanjem, vendar pri tem ne smemo pozabiti upoštevati razmere na svetovnem oz. slovenskem trgu dela, s spreminjajočim se razmerjem med ponudbo in povpraševanjem. Kako perspektivno pa je imeti poklic, ki ga imaš rad, a ga ne moreš opravljati, ker po njem ni povpraševanja oz. potrebe? Rešitev se skriva v ustreznem razmerju med poklicno željo in uporabnostjo poklica. »Dobro informiranje in poznavanje razmer na slovenskem in evropskem trgu dela je pomemben prvi korak k perspektivni poklicni izbiri«, se strinja Radovan Kragelj, direktor podjetja za upravljanje kadrovskih potencialov.
Prvi korak do perspektivnega poklica je dobra informiranost
Svetovne, politične in nasploh družbene spremembe prinašajo spremenjeno naravo dela, prostega časa, življenja in učenja. Posledično današnji trgi zahtevajo vedno bolj spreminjajoče se profile poklicev, spretnosti, kvalifikacije in izkušnje. Vrzeli v teh spretnostih in neprimerne spretnosti, so eden od pomembnih razlogov, zakaj so stopnje brezposelnosti trdovratno enake na določenih območjih in industrijskih vejah ter izrazite med določenimi poklici. Prav iz naštetih razlogov bi morala odločitev o smeri študija – poleg osebnih želja posameznika – temeljiti na oceni zaposlitvenih možnosti, ki jih bo imel, ko pridobi naziv diplomanta.
5 najbolj perspektivnih poklicev prihodnosti v ZDA, ki bodo aktualni tudi v Sloveniji ARHITEKT VIRTUALNE RESNIČNOSTI – S pomočjo najsodobnejše tehnologije zahtev kupcev se že pojavljajo podjetja in za to posebej usposobljeni arhitekti, ki strankam s tridimenzionalnimi očali naročnikom prikazujejo obliko in videz, preden so projekti dokončani. Tako je omogočeno popravilo zelo specifičnih in subjektivno pogojenih podrobnosti.
Zaželena stopnja izobrazbe: fakultetna ali visokošolska izobrazba
Pridobitev izobrazbe: domače in tuje fakultete za arhitekturo, oblikovanje ipd.
Možne zaposlitve: samostojni podjetnik, podjetnik, v uradih, birojih, agencijah …
»COPYWRITER« – Tako imenovani »copywriter« ustvarja televizijske in radijske scenarije za oglase, piše različne tekste in slogane, adaptira tuje oglase za domače tržišče ter izbira kompozicijo tiskanih oglasov. Delo pogosto poteka v kreativni ekipi. Priložnosti se kažejo predvsem v prenosu domačega znanja in izkušenj na trge nekdanje države, ki so na tem področju precej manj razviti.
Zaželena stopnja izobrazbe: visokošolska ali fakultetna izobrazba
Pridobitev izobrazbe: domače in tuje fakultete družboslovnih smeri
Možne zaposlitve: specializirane agencije, lastna podjetja, TV, radio
DAVČNI SVETOVALEC – Davčna zakonodaja se nenehno spreminja. Tako je in bo v bodoče tudi pri nas. Davčni svetovalec podjetjem in posameznikom svetuje s področja predpisov in zakonodaje. Skupaj s strankami proučuje njihovo finančno stanje ter išče optimalne zakonsko dovoljene rešitve, s katerimi lahko zniža obdavčitve. Za podjetja lahko pripravlja vso potrebno dokumentacijo za davčno upravo, delo pa se lahko dopolni tudi z drugimi področji (npr. finančna analiza, finance, upravljanje premoženja ipd.).
Zaželena stopnja izobrazbe: fakultetna izobrazba
Pridobitev izobrazbe: domače in tuje ekonomske in pravne fakultete
Možne zaposlitve: podjetja, samostojno podjetje, uradi, agencije, državna uprava
LEPOTNI KIRURG – Ker lepotni kirurgi ne sodijo več samo v domeno medijskih zvezd, temveč se je dejavnost že močno razširila tudi med druge sloje prebivalstva, lahko nedvomno trdimo, da gre za poklic prihodnosti. Poklic se razvil v ZDA, kjer je bil v osnovi namenjen preživelim, a pohabljenim vojakom druge svetovne vojne. Do uporabe silikona, podaljševanja in krajšanja organov ter drugih lepotnih popravkov smo prišli šele s pop kulturo. Zakon ponudbe in povpraševanja je iz prvotno nedosegljivih zneskov že prešel do normalnih vsot, ki si jih lahko privoščijo navadni smrtniki tudi pri nas.
Zaželena stopnja izobrazbe: fakultetna izobrazba medicinske smeri
Pridobitev izobrazbe: domače in tuje fakultete (specializacija)
Možne zaposlitve: podjetja, zdravstveni zavodi
ORGANIZATOR DOGODKOV – Organizator dogodkov skrbi za idejno zasnovo, organizacijo in celotno izvedbo poslovnega ali drugega dogodka, pri čemer je pogosto poudarek na promociji podjetja, posameznika ali blagovne znamke ter pridobivanju publicitete. Pomembne so tudi najmanjše podrobnosti, ki se odražajo tako v dovršeni tehniki kot v scenariju, scenografiji in drugih organizacijskih dejavnostih, kot so vabila, animacija, sestavljanje seznama povabljenih, določanje ciljne skupine, odnosi z mediji itd. …
Zaželena stopnja izobrazbe: višja ali visokošolska izobrazba družboslovne smeri
Pridobitev izobrazbe: domače in tuje družboslovne ustanove
Možne zaposlitve: lastno podjetje, marketinške agencije, oglaševalske in druge agencije
Poklici prihodnosti bodo temeljili na vseživljenjskem učenju
Razvoj družbe je odvisen od razvoja posameznikov, ki jo sestavljajo, zato si moramo prizadevati za izboljšanje kakovosti znanja, veščin in spretnosti oziroma kompetenc, ki usposabljajo posameznika za aktivno vključevanje v delo in življenje. Sistem izobraževanja na vseh ravneh je treba prilagoditi novim zahtevam razvoja in vanj vgraditi nove spodbude za poklicno orientiranost v poklice prihodnosti, izboljšanje kakovosti znanja, za spodbujanje mobilnosti, za odpiranje različnih možnosti in poti za pridobivanje znanja, za sistematično vgrajevanje elementov in instrumentov vseživljenjskega učenja v sistem vzgoje in izobraževanja, za učinkovitejše povezovanje raziskovalne ter pedagoške zmogljivosti inštitutov in univerz ter za odstranjevanje ovir za prehajanje kadrov med univerzami in inštituti.
Deficitarni poklici so predvsem poklici svetovalne narave, podjetja pa vse bolj potrebujejo tudi dobre tržnike, ki bodo znali upravljati s ključnimi kupci, in menedžerje, ki jih bodo znali organizirati in motivirati.
|