Prepoved konkurence v času trajanja delovnega razmerja in po njegovem prenehanju - konkurenčna prepoved in konkurenčna klavzula
Objavljeno: sreda, 25.5.2005
Ena od bistvenih in konstitutivnih značilnosti delovnega razmerja je delavčeva podrejenost delodajalcu. Delavec v zameno za plačilo opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca, v delodajalčevih prostorih, v času, ki ga določi delodajalec, in upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu. Zaradi takšnega položaja je zakonodajalec stopil v bran delavcu in mu s predpisi zagotovil bolj enakovreden položaj v tem sicer neenakem razmerju, vendar osnovno načelo podrejenosti ostaja in interesi kapitala so prav tako kot delavčevi interesi deležni zakonske zaščite.
Tudi delavcu so v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR) naložene določene obveznosti iz delovnega razmerja. Zapisane so v sedmem poglavju: vestno opravljanje dela ob upoštevanju zahtev in navodil delodajalca; pazljivo in varno opravljanje dela ob spoštovanju predpisov varnosti in zdravja pri delu; dolžnost obveščanja delodajalca o vseh pomembnih okoliščinah in nevarnostih, ki jih zazna pri delu; prepoved škodljivega ravnanja; obveznost varovanja poslovne skrivnosti in navsezadnje prepoved konkurenčne dejavnosti. Predvsem zadnje močno posega v delavčev pravni položaj in se lahko raztegne tudi v čas po prenehanju delovnega razmerja. Zakon tako loči dva tipa prepovedi konkurenčnega ravnanja – konkurenčno prepoved in konkurenčno klavzulo.
Konkurenčna prepoved ali zakonska prepoved konkurenčnega ravnanja (37. člen ZDR) ščiti delodajalca pred tem, da delavec v času trajanja delovnega razmerja pri njem ne bi opravljal del ali sklepal poslov, ki sodijo v okvir delodajalčeve dejavnosti in bi lahko zanj pomenili konkurenco. Gre za to, da se zaščiti bistvene elemente delovnega razmerja, to je lojalnost in prepoved škodovanja interesom delodajalca. Zagotovo delodajalec ne plačuje delavca za to, da mu popoldan konkurira in tako povzroča škodo. Drugo ime za konkurenčno prepoved je zakonska prepoved konkurenčnega ravnanja, ker je delavec k njej zavezan že na podlagi zakona, zato ni potrebno, da je vsebovana v pogodbi o zaposlitvi.
V primeru kršitve konkurenčne prepovedi lahko delodajalec v roku treh mesecev od dneva, ko je zvedel za konkurenčno ravnanje, oziroma v roku treh let od dokončanja dela ali sklenitve posla zahteva od delavca povrnitev škode, tako ravnanje pa lahko predstavlja tudi utemeljen razlog, na podlagi katerega lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi (redno ali izredno, odvisno od teže kršitve in okoliščin posameznega primera).
Na drugi strani je za konkurenčno klavzulo ali pogodbeno prepoved konkurenčne dejavnosti (38. člen ZDR), ki se dogovori za čas po prenehanju delovnega razmerja, bistveno, da mora biti določena v pisni obliki (ponavadi v pogodbi o zaposlitvi). Zaradi daljnosežnih posledic, ki jih ima takšna prepoved lahko za delavca, je pisna oblika obvezna, saj se v nasprotnem primeru šteje, da konkurenčna klavzula ni bila dogovorjena.
Konkurenčna klavzula se dogovori z namenom, da se delodajalec po prenehanju delovnega razmerja zavaruje pred tem, da bi delavec izkoriščal med delovnim razmerjem pridobljena tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze za opravljanje delodajalcu konkurenčne dejavnosti. Potrebno je poudariti, da se prepoved konkurence po prenehanju delovnega razmerja nanaša le na uporabo znanj in zvez, ki so plod delodajalčevih raziskav, znanj in izkušenj, ne pa tudi na splošna znanja, ki jih je delavec pridobil in bi jih pridobil tudi z delom pri drugi podobni organizaciji.
Drugi bistveni element, ki je pogoj za veljavnost konkurenčne klavzule, je pisna določitev denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule. Če v pogodbi o zaposlitvi tega določila ni, določilo o konkurenčni prepovedi nima učinka, saj lahko spoštovanje konkurenčne klavzule za delavca pomeni zmanjšano možnost pridobivanja zaslužka, zato je denarno nadomestilo edini pravični način, da se od delavca lahko pričakuje spoštovanje prepovedi. Denarno nadomestilo znaša mesečno najmanj tretjino delavčeve povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja.
Konkurenčna klavzula se lahko dogovori največ za obdobje dveh let po prenehanju delovnega razmerja in samo v primerih, ko je delovno razmerje prenehalo po delavčevi volji ali krivdi. Konkurenčna klavzula ne sme izključiti možnosti primerne zaposlitve delavca.
S konkurenčno prepovedjo in konkurenčno klavzulo se delodajalec zavaruje pred tem, da bi delavci med trajanjem delovnega razmerja opravljali konkurenčno dejavnost in mu s tem škodovali in pred tem, da bi delavci, ki pri delu ali v zvezi z delom pri njem pridobijo specifična znanja in zveze, po prenehanju delovnega razmerja ta znanja in zveze izkoriščali za opravljanje konkurenčne dejavnosti. Kljub temu je zakonodajalec upošteval tudi delavčev položaj in ga kot podrejeno stranko delovnega razmerja zaščitil pred morebitnimi zlorabami in mu zagotovil socialno varnost.
Primer konkurenčne klavzule
x. člen
Delavec bo na delovnem mestu programerja pridobival specifična tehnična znanja, ki jih je razvil delodajalec, zato se zavezuje, da dve leti po prenehanju pogodbe o zaposlitvi po njegovi volji ali krivdi teh znanj in zvez ne bo izkoriščal za svoj ali tuj račun.
Če delavec zaradi spoštovanja navedene konkurenčne klavzule ne bo mogel pridobivati zaslužka, primerljivega njegovi plači pri delodajalcu, mu je delodajalec dolžan za čas spoštovanja konkurenčne klavzule mesečno izplačevati denarno nadomestilo v višini 1/3 delavčeve povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja.
Ob zahtevku za začetek izplačevanja nadomestila je delavec dolžan sporočiti, ali je zaposlen in kakšne dohodke pridobiva pri tem. Sporočiti mora tudi vsako spremembo zaposlitve oz. dohodka. Če delavec tega ne sporoči in delodajalec delavcu izplača nadomestilo, ki presega razliko med delavčevo povprečno plačo pred prenehanjem delovnega razmerja in delavčevim zaslužkom v času trajanja konkurenčne klavzule, je dolžan delodajalcu vrniti preveč izplačano nadomestilo.
Če delavec krši konkurenčno klavzulo, je dolžan delodajalcu povrniti nastalo škodo in izgubljeni dobiček.
|