Delodajalec je v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti dolžan preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih in mu, če je to mogoče, ponuditi sklenitev nove pogodbe. Ta obveznost je pogojena s trajanjem zaposlitve in z velikostjo samega delodajalca, tako da dejansko obstaja le v primeru, da pogodba o zaposlitvi, ki se odpoveduje, traja več kot šest mesecev in da gre za večjega delodajalca, ki zaposluje več kot 10 delavcev.

 

Odpoved in nova ponudba. Odpoved pogodbe o zaposlitvi in ponudba nove morata biti sočasni, delavec pa ima 30 dni časa, v katerih se mora izjasniti o sklenitvi nove pogodbe. Ker gre v primeru sprejema ponudbe formalno za sklepanje nove pogodbe o zaposlitvi, je pri tem potrebno upoštevati vsa pravila, ki sicer veljajo za sklepanje pogodbe o zaposlitvi (oblika, vsebina).

 

Nova zaposlitev. Ustrezna zaposlitev v skladu z veljavnim zakonom je zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela na prejšnjem delovnem mestu. Ponujena nova zaposlitev šteje za neustrezno tudi, kadar je ponujena sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

 

Odpravnina. Delavec nima pravice do odpravnine v primeru, da sprejme ponudbo delodajalca za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas. Pri tem ni upoštevana morebitna razlika v višini plače – pomembno je, da se delo ne sme bistveno spremeniti oz. da se za novo delovno mesto zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe kot prej. Tudi v primeru, da ustrezne zaposlitve za nedoločen čas delavec ne sprejme, nima pravice do odpravnine, v tem primeru tudi ne more uveljavljati pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost.

 

Primerna zaposlitev. Če je delavcu ponujena neustrezna zaposlitev in tako zaposlitev sprejme, ima pravico do sorazmernega dela odpravnine, pri čemer se glede višine dogovorita z delodajalcem. V primeru odklonitve ima delavec ob prenehanju delovnega razmerja pravico do odpravnine, uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost pa je odvisno od tega, ali je ponujena zaposlitev primerna z vidika zakona, ki ureja zavarovanje za primer brezposelnosti. Za primerno zaposlitev po veljavnem zakonu šteje tista, ki ustreza razvrstitvi delovnega mesta do ene stopnje nižjega tarifnega razreda od tiste, na katero je bil delavec razporejen večino časa v zadnjih dvanajstih mesecih.

 

Izpodbijanje. Ne glede na to, ali delavec sprejme ponujeno novo zaposlitev in ne glede na njeno ustreznost delavec ohrani možnost izpodbijati utemeljenost odpovednega razloga in s tem nastalih posledic.

 

Odpoved in ponudba. Zaporedje dejanj za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi:

1. Pisno obvestilo delavcu o nameravani odpovedi. V primeru, da delavec tako zahteva, se o nameravani odpovedi obvesti sindikat, katerega član je.

2. Odpoved pogodbe o zaposlitvi v pisni obliki, z navedbo odpovednega razloga in obrazložitvijo ter opozorilom delavcu glede pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.

3. Ponudba za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi mora biti pisna in hkrati z odpovedjo.

4. Rok je 30 dni; v tem času se mora delavec izjasniti glede nadaljevanja delovnega razmerja. Če delavec ne sprejme ponudbe, se teh 30 dni šteje v odpovedni rok.

5. Sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi oziroma prenehanje delovnega razmerja po preteku odpovednega roka.