Posebnost avtorskega dela iz delovnega razmerja je njegova povezanost z zaposlitvijo oz. delovnim razmerjem avtorja. Presoja, ali je neko delo nastalo v delovnem razmerju, zahteva oceno pravnih in dejanskih okoliščin. Obstoj in trajanje delovnega razmerja opredeljuje delovno pravo, med dejanske okoliščine pa spada predvsem nastanek avtorskega dela v delovnem času, s sredstvi delodajalca ali ob uporabi izkušenj z delovnega mesta.

 

Predvidena ureditev razmerja med delavcem/avtorjem in delodajalcem

Predvidena zakonska ureditev razmerja med delavcem/avtorjem in delodajalcem velja le, če med njima ni drugačnega sporazuma – pogodbe. V odsotnosti drugačnega dogovora se materialne in druge pravice avtorja do avtorskega dela, ustvarjenem v delovnem razmerju, prenesejo na delodajalca za dobo desetih let od dokončanja dela. Delavec v tem času ni upravičen do dodatnih izplačil oz. nagrad v zvezi z ustvarjenim delom razen plačil, izhajajočih iz delovnega razmerja, tj. plače in nadomestila stroškov. Po preteku desetih let lahko delodajalec za plačilo nadomestila zahteva podaljšanje prenosa pravic od avtorskega dela.

 

Ne glede na predviden izključen prenos materialne in drugih pravic avtorja na delodajalca avtorju ostane moralna avtorska pravica – pravica, da je priznan za avtorja predmetnega dela, in tudi pravica uporabe tega dela v zbirkah svojih zbranih del. Za nekatere kategorije del, nastalih v delovnem razmerju, je predviden neomejen prenos na delodajalca, in sicer za baze podatkov, kolektivna dela in računalniške programe.

 

Izum iz delovnega razmerja

Razmerje med delavcem in delodajalcem v zvezi z izumom delavca je odvisno od tega, ali gre za službeni ali prost izum. Službeni izum je tisti, ki je ustvarjen pri izpolnjevanju pogodbe o zaposlitvi ali katere druge pogodbe med delavcem in delodajalcem, na izrecno zahtevo delodajalca ali pri opravljanju poklica, če so k nastanku izuma pretežno pripomogle izkušnje, pridobljene na delovnem mestu, ali s sredstvi delodajalca. Drugi izumi so prosti izumi.

 

Delavec mora o službenem izumu pisno obvestiti delodajalca z izrecno navedbo, da gre za izum, delodajalec pa mora prejem obvestila pisno potrditi. S prejemom obvestila o izumu pridobi delodajalec pravico do prevzema izuma, ki je lahko popoln – na delodajalca preidejo vse pravice do izuma – ali omejen – delodajalec pridobi neizključno pravico. V primeru popolnega prevzema mora delodajalec izum nemudoma prijaviti patentnemu uradu.

 

Delavcu v zvezi z delodajalčevim prevzemom izuma pripada nagrada, ki se odmeri glede na gospodarsko uporabnost izuma, naloge delavca pri delodajalcu in delež delodajalca pri ustvaritvi izuma. V primeru popolnega prevzema izuma pripada delavcu nagrada od prejema izjave o prevzemu, v primeru omejenega prevzema pa šele od začetka uporabe izuma.

 

Obdavčitev prejemkov

Ob izplačilu dohodka v zvezi z avtorskim delom oz. nagrade v zvezi z izumom mora izplačevalec obračunati akontacijo dohodnine v višini 25 odstotkov davčne osnove. Pri ugotavljanju davčne osnove se dohodek zmanjša za normirane stroške v višini 10 odstotkov, pod določenimi pogoji oz. do določene višine pa je mogoče uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in nočitev. Glede na to, da se dohodnina odmeri letno od skupnega zneska obdavčljivih dohodkov fizične osebe, je lahko dejanska obdavčitev prejetega dohodka oz. nagrade v zvezi z avtorskim delom višja ali nižja od vplačane akontacije.