Bloganje


Egoist - Venesa Sikirič

Objavljeno: sobota, 29.9.2007

Klub srečnih egoistov 2

Dragi moji,

Najprej razjasnimo eno majhno podrobnost. Sicer sem res hvaležna vsem za krasne komentarje, toda.... Prosim, komentirajte na blogu in ne v živo :(.

OK, zdaj ko sem tole razjasnila, pa naj preidem na bistvo. Torej, ne glede na to, da so moji članki mnogim zelo všeč, mi velika večina trdi, da niso egoisti.

Prav, torej začnimo pri osnovah, in sicer najprej iz slovarja, nato pa mojo razlago taistih pojmov.

PO SLOVARJU:

egoíst -a m (i?) egoističen človek, sebičnež: to so hinavci in egoisti; ekspr. samo nase misliš, egoist d

egoízem -zma m (i?) miselnost, ravnanje, pri katerem človek upošteva samo svoje koristi, sebičnost: ravnal je brez egoizma; v svojem egoizmu ni videl drugih ljudi; egoizem in individualizem

in nasprotje:

altruízem -zma m (i?) ravnanje, nazor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost: njegov altruizem je občudovanja vreden; storiti kaj iz altruizma d


PO MOJE:

Egoist je popolnoma sebično bitje, ki dela vse v svojo korist. Je človek, ki se ima rad. Je središče svojega sveta in to pričakuje tudi od drugih, torej da so središča svojega sveta. Tak človek živi za to, da je najboljši, da ga imajo vsi radi in mu dajo zasluženo priznanje. Neskromnost ne čuti kot pomanjkljivost temveč kot dobrodošlo lastnost, ki mu jasno kaže podobo sveta.

Egoist, kot rečeno želi, da ga imajo vsi radi. Posledično to pomeni, da mora biti do drugih ljudi dober, prijazen, celo ljubeč. Iskren v svojem odnosu do sebe in drugih. Jasno, da če je pozitivno naravnan na druge, se mu drugi ne morejo upreti, zato ga bodo občudovali, ga imeli radi, ga priznavali kot drugačnega v pozitivnem smislu. Egoist bo tako dobil tisto kar si želi. Ker pa bodo tuja pozitivna čustva izzvala še globjo ljubezen do samega sebe, bo egoist, ker je kakršen je, želel podeliti svojo popolnost z drugimi, zato bo še bolj prijazen, ljubeč, ... In je sklenil krog.

Torej, egoist je popolnoma pozitivno človeško bitje.

Njegovo nasprotje je altruist.

Altruist je popolnoma nesebičen človek, ki dela vse v korist drugih. Kar pomeni, da tlači svoja čustva, svoje želje v korist drugih. Sčasoma, po vsem mogočem odpovedovanju, se bo žačel počutiti kot žrtev. Mogoče bo celo rahlo mazohistično užival v tem, vsekakor pa ne moremo govoriti o zadovoljnem človeku. Bolj se bo žrtvoval za druge, bolj zagrenjen bo postajal, kar bo privedlo do pogosto neprijaznega in osornega vedenja do drugih prebivalcev planeta ( razen mogoče tistih, ki jim nudi pomoč). Jasno, da ljudje takih oseb ne marajo in jih zavračajo, kar pripelje do še hujše zagrenjenosti, ki se kaže v še bolj osornem vedenju. Tudi tukaj je krog hitro sklenjen.

Samo toliko za danes!!!

Bodite srečni, veseli in .... egoisti:).

Poskusite vsaj za en dan, izplača se.

P.S. Namen vsega tega je, da dojamemo, da je stvari treba gledati iz različnih zornih kotov. Samo zato, ker nam nekdo trdi, da je nekaj prav in nekaj drugega ne, to še ne pomeni, da moramo to tudi sprejeti.

Venesa Sikiič

Ime: *
E-naslov: *
Spletna stran:
Komentar: *
Dorian Dodo Boršo - 03.10.2007 @ 12:35

Bravo Venesa..

Darka - 07.10.2007 @ 17:26

Draga moja, tole je bilo pa malo poprek, bi rekla. Ne vem, kaj ste diskutirali prej, a definicija egoizma in altruizma je zapisana zelo pod delovnim naslovom: "Po mojem mnenju je tako!"

PROSOCIALNO VEDENJE je široka kategorija, ki zajema vse aktivnosti, ki jih družba pozitivno ovrednoti. Zajema vedenje, ki je naravnano na nudenje pomoči drugim, ki so v težavah, v iskanju in nudenju koristi za druge, v zadovoljevanju potreb drugih ljudi. Kadar pa postavljamo v ospredje sebe in svoje koristi, govorimo o PROINDIVIDUALNEM VEDENJU (npr. o egoizmu in sebičnosti, pri čemer se okoristimo na račun drugega; ali pa o ASERTIVNOSTI, ki odraža zaupanje in spoštovanje do sebe in drugih, vendar niti s podrejanjem niti s samopoveličevanjem). Posebna oblike prosocialnega vedenja je NUDENJE POMOČI, tj. tisto vedenje, ki koristi drugim.

Za altruizem je pomembna EMPATIJA (sposobnost vživljanja v drugega človeka). O altruizmu govorimo takrat, kadar pomoč drugim ne prinaša nobene koristi tistemu, ki pomoč daje, hkrati pa njegovo vedenje koristi drugim.

Seveda je v današnji družbi (brez vrednot) egoizem cenjen (dokler posameznik ne čuti posledic ravnanja egoista). Splošno mnenje je, da mora danes za uspeh človek "čez trupla" in zaradi tega mora biti v osnovi egoist.

Psihološko najbolj zdrava pa je asertivnost. Na praktičnem primeru bi bilo nekako tako:
Imam željo in namen, da grem zvečer v kino. Pokliče me prijateljica, ki želi, da grem zvečer z njo v gledališče. Ker vztrajam pri tem, da grem v kino, lahko pa se mi prijateljica pridruži, nisem egoist, ampak asertivna. Če bi me klicala prijateljica in me prosila, da pridem k njej, ker se zelo slabo počuti, jaz pa bi vztrajala, da grem v kino, bi bila egoistka.

Toliko o tem, kako stvar definira stroka. Seveda pa ima vsak pravico, da stvari razume po svoje.

Prijeten nedeljski večer želim vsem skupaj!
Darka

Senca - 23.10.2007 @ 10:26

Torej,... mislim, da se zadeve zatikajo pri predpostavkah in definicijah obeh pojmov. Za lažje razumevanje bom zadeve karikiral (... :-))) kot imam navado )
1- "Egoist, kot rečeno želi, da ga imajo vsi radi."
2- "Kar pomeni, da tlači svoja čustva, svoje želje v korist drugih"

ad1 -Ne morem se strinjati s tem izhodiščem, preprosto ker "egoizma" ne zanima mnenje drugih, še najmanj ali ga ima kdo rad ali ne. V ospredju je vedno osebna korist ne oziraje se na škodo, trpljenje ali prizadetost okolice. Sem sodi tudi nesporazum okoli "imeti sebe rad". Od kod se je v ljudi prikradla ideja, da se ima "egoist" rad, "altruist" pa (kao) ne?
ad2.- mislim, da je nasplošno razumevanje "altruista" povsem zgrešeno. Opisani primer recimo, bi še najraje stlačil pod okrilje "egoista", ki hoče z "dobrimi deli" od okolice izvleči večjo korist, kot je bil njegov vložek.

Bistvo stvari skozi moje oči je, da ( Darka je to z empatijo zelo lepo nakazala) se moramo vsi zavedati, da vse kar počnemo, počnemo zaradi sebe (tu je stična točka Veneso), od našega značaja pa je odvisno ali se najde prostor še za koga, ali ne.
"Egoist", dejstvuje kot vihar, ki sprošča "svojo voljo v svojo korist" ne glede na opustošenje, ki ga pušča okoli sebe.
"Altruist", pa deluje za druge tudi zato, ker to NJEMU (NJEJ) nekaj pomeni, ker ON(A) tako ŽELI in skozi to dejavnost dosega zadovoljstvo, morda celo srečo....? Sposoben(na) se je vživeti v težavo drugega, kar "egoista" npr. sploh ne zanima ( he,he, razen če lahko iz tega izvleče kakšno korist, seveda)
Pri razumevanju "altruista" ljudje zelo pogosto delajo napako, ko "altruistu" pripisujejo "željo po povračilu" njegove "dobrote". Le v tem primeru namreč lahko človek postane zagrenjen zaradi svojega "žrtvovanja" za druge (ki seveda v tem primeru sploh ni žrtvovanje ampak menjalno blago, ki lahko služi marsičemu, npr. čustvenemu izsiljevanju...)
"Altruist" naj bi bil po definiciji torej, človek, ki dela v korist drugih ne da bi pričakoval neko konkretno povračilo in seveda brez nekega lastnega žrtvovanja. Pomaga torej toliko, kolikor se mu zdi sprejemljivo glede na njegovo lastno situacijo, nuja pomagati, pa je hkrati tudi eno od gonil njegovega (njenega) življenja.

Na, pa sem se spet razčvekal :(
Senca


Bloganje

Egoist - Venesa Sikirič
Hiperaktivna geologinja, ki ne sprejema pasivnosti fosilov in mineralov, zato je kot življenjsko poslanstvo sprejela trženje. Knjižni molj, družbeno kritična, rahlo egoistična, ki z veseljem 'lovi' nesmisle in lapsuse, da jih obelodani na papirju.